Slovensko univerzo za tretje življenjsko obdobje smo ustanovili leta 1984 na pobudo Dušane Findeisen in Ane Krajnc ob prostovoljnem sodelovanju številnih navdušencev vseh generacij. Uradna ustanovitelja sta bila Andragoško društvo Slovenije in Filozofska fakulteta v Ljubljani. Od takrat pa do danes je Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje rasla v nacionalno mrežo 53-tih univerz v 51-tih krajih po Sloveniji.

Današnja organizacijska struktura je posledica razvoja in rasti skozi več kot trideset let ter družbenih sprememb v tem obdobju. Stalno raziskovanje uvedene prakse je privedlo do razvoja lastne teorije in modela Slovenske UTŽO. Tudi ime organizacije se je spreminjalo. od Univerza za tretje življenjsko obdobje, preko Društva za izobraževanje za tretje življenjsko obdobje, do današnjega imena Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje, združenje za izobraževanje in družbeno vključenost.

Poslanstvo in cilji

Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje od 1984 deluje v obče dobro. Tako so sleherna njena dejavnost, vsebina, oblika in izvajanje dejavnosti v skladu z njenim poslanstvom boljšanjem življenja starejših in skupnosti na temelju izobraževanja in kulture.

Cilji:

• omogočati znanstveno utemeljeno izobraževanje in usposabljanje starejših za osebnostno rast, dejavno državljanstvo, zaposljivost in vključenost v družbo ter izobraževanje o starejših,
• spodbujati in širiti razvoj izobraževanja različnih skupin starejših odraslih ter andragogike poznejših let življenja,
• raziskovati izobraževanje, učenje in delovanje starejših ter druga njihova vprašanja,
• razvijati izobraževalne programe na temelju potreb posameznikov in skupnosti,
• podpirati in omogočati dejavnosti starejših v kulturi,
• zagotavljati integrirano svetovanje za dejavno staranje,
• prispevati k ustvarjanju medgeneracijskih praks in vezi v različnih kontekstih
• ustvarjati in širiti nove prakse prostovoljstva starejših na temelju znanja in kulture,
• izobraževati in osveščati o prednostih in težavah disleksije ter pomanjkljive izobraženosti,
• organizirati lokalne, nacionalne in transnacionalne izobraževalne dogodke in konference, snovati in voditi nacionalne in evropske projekte.

Načela

Načela delovanja so bila sprejeta leta 1986 in se od takrat niso spreminjala.

• Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje temelji na prostovoljnem delu, sodelovanju in prispevanju. Svojo pravico do učenja, delovanja, ustvarjanja in druženja člani dolgujemo verigi vseh, ki so svoje napore vložili v njeno postavitev in razvoj.
• Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje podpira obče dobro.
• Študenti, animatorji, mentorji, prostovoljci in sodelavci svoje znanje, izkušnje, zamisli in kulturo izmenjujemo med seboj in po svojih močeh prispevamo k ustvarjalnemu delovanju svoje študijske skupine in univerze za tretje življenjsko obdobje.
• Sodelujemo zato, ker si želimo pridobiti znanje za osebnostno rast, življenje, za razumevanje lastnega položaja v družbi ter za dejavno delovanje v svojem okolju v lastno dobro in v dobro drugih generacij.
• Zavezujemo se, da bomo znotraj Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje in v javnosti skrbeli za boljšo podobo starosti, za razvijanje pozitivnega odnosa do starosti in staranja.
• Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje je odprta odraslim v poznejših letih življenja in starejšim brezposelnim ne glede na stopnjo formalne izobrazbe, politično, narodnostno ali versko pripadnost.

Zgodovina, začetki

Zamisel o univerzi za tretje življenjsko obdobje se je utrnila andragoginji Dušani Findeisen, takrat profesorici francoščine v Centru za tuje jezike (CTJ) v Ljubljani. V nenehnem iskanju novega jo je navdahnila lekcija o starejših in izobraževanju v učbeniku francoskega jezika Intercodes. Uvedla je francoščino za starejše, javno kampanjo, prostovoljno delo, vzpostavila sodelovanje z ustanovami v okolju in posameznimi strokovnjaki, razvila poseben učni program. Analizirala je jezikovne in govorne potrebe svojih študentov, njihova razmišljanja o starosti in staranju. Postavila je Šolo tretjega življenjskega obdobja v okvirih CTJ, izvedla empirično raziskovanje izobraževanja starejših. V javnosti si je prizadevala za več družbene pravičnosti. Tako je nastal prvi program izobraževanja starejših v takratni Jugoslaviji.

Andragoginja Ana Krajnc je po številnih poteh spremljala pojav izobraževanja starejših, predavala o predupokojitvenem izobraževanju, sprejela in dala pobudo za ustanovitev prve univerze za tretje življenjsko obdobje v takratni Jugoslaviji znotraj Andragoškega društva Slovenije. Pripravila je izobraževalni program za prihodnje mentorje in voditelje.

So-ustanoviteljici prve UTŽO sta izobraževali prihodnje mentorje in voditelje, širili zamisel v javnih občilih, pritegnili prostovoljske sodelavce. Dejstvo, da se Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje razvija na temelju andragoškega znanja in raziskovanja, da upošteva potrebe starejših in skupnosti, da temelji na razvoju sodelovanja starejših in nenehni javni kampanji, ji zagotavlja posebno mesto v evropskem prostoru.

Dosedanji predsedniki/ce Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje:
Jožica Češnovar, Marinka Kremžar, dr. med., Jože Kelnarič, dipl. ing., Jože Penca, dipl. ekon., doc. dr. Dušana Findeisen, prof. dr. Ana Krajnc.

Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje od zamisli do uresničitve

Članstvo v organizacijah

V Sloveniji je Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje članica:

• Andragoškega društva Slovenije,
• Mreže nevladnih organizacij Slovenije (CNVOS),
• Slovenske mreže prostovoljskih organizacij (Slovenska filantropija),
• EAPN v Sloveniji. Mreža organizacij, ki delujejo na področju revščine in socialne izključenosti.

V Evropski uniji je Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje:

• ustanovna članica Evropske mreže univerz za tretje življenjsko obdobje (LILL);
• ustanovna članica Evropskega združenja DANET za Evropo, mreže za znanstveno utemeljeno izobraževanje starejših, participacijo v družbi in dialog generacij;
• ustanovna članica Foruma obdonavske civilne družbe (Danube Civil Society Forum),
• ustanovna članica Evropske mreže za medgeneracijsko učenje EMIL (European Map of Intergenerational Learning);
• članica Evropske mreže strokovnjakov na področju izobraževanja starejših FORAGE;
• članica Evropskega združenja za raziskovanje izobraževanja odraslih ESREA (European Society for Research on the Education of Adults);
• članica evropskega združenja EURAG.

Člani Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje so imeli prevzemali različne vloge:

• članica upravnega odbora Mednarodnega biroja za izobraževanje odraslih (zdaj EAEA);
• glavna urednica Andragoških spoznanj, znanstvene revije za izobraževanje odraslih;
• predsednica Andragoškega društva Slovenije;
• izvedenka za zaposlovanje in izobraževanje (AGE Platform Europe);
• zunanja izvedenka Evropske komisije in Združenih narodov;
• član AIUTA-e, Zveze frankofonskih univerz za tretje življenjsko obdobje.