Prostovoljstvo
Prostovoljstvo
Enajsta šola: Dosje Manet: zajtrk za ...
Slika Eduarda Maneta »Zajtrk v travi« je ob nastanku leta 1863 izzvala med obiskovalci in likovnimi kritiki Salona zavrnjenih ...
VSI DOGODKI >>Vas zanima?
Prostovoljni vodniki, člani študijskega krožka Trgi, ulice in stavbe okrog nas, vas vabijo: “Z menoj po mojem mestu”
“Upokojitev ne pomeni, da moramo upokojiti tudi zmožnosti, ki jih imamo!”
Na srečo upokojitev ne pomeni, da moramo vrniti tudi znanje, ki smo si ga ustvarili skozi dolga leta, da moramo znanje, ki ga zdaj pridobivamo na UTŽO, zadržati zase in za bližnje. Toda, če bi se sami pojavili na vratih neke ustanove in ponudili svoje profesionalizirano znanje, bi se tam čudili: “Kaj pa hočeta ta stari gospod, ta stara gospa?” Drugače je, če gre za organizirano sodelovanje med univerzo in javnimi ustanovami (slovenskimi muzeji, bolnišnicami, botaničnimi vrtovi itd.), če prostovoljstvo spremlja usposabljanje vseh (prostovoljcev, osebja ustanove, javnosti), pa tudi javna kampanja z radijskimi oddajami, članki itd. Potem se razume, da znanje po upokojitvi služi tako posamezniku kot skupnosti. Potem se razume, da se prostovoljstvo vse bolj “profesionalizira”.
Preberite: Findeisen, D.: Koraki v prostovoljstvo, naredimo jih skupaj na Univerzi za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani
Informacije:
T: 01 433 20 90
E: univerza3@siol.net
Kulturni mediatorji v slovenskih muzejih
Program je namenjen študentom, ki obiskujejo študijske krožke s področja zgodovine, umetnostne zgodovine, antropologije, arheologije, naravoslovnih ved itd.
Kulturni mediatorji se lahko podajo v Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Loški muzej v Škofji Loki, Muzeje Radovljiške občine, Slovenski etnografski muzej, Prirodoslovni muzej Slovenije, Tehniški muzej Slovenije in Dolenjski muzej.
V muzejih kulturne mediatorje spremljajo mentorji – koordinatorji prostovoljstva, ki skupaj s Slovensko UTŽO skrbijo za njihovo izobraževanje in usposabljanje. Program kulturnih mediatorjev sta gradili Rajka Bračun Sova in Dušana Findeisen.
Preberite: Kramberger, U.: Izobraževanje kulturnih mediatorjev v muzeju
Urša Kramberger v svojem diplomskem delu raziskuje izobraževalni program za študente UTŽO, ki želijo postati kulturni mediatorji.
Preberite: Bračun Sova, R. (ur.): Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje in muzeji z roko v roki: Izobraževanje za razumevanje in uvajanje prakse starejših prostovoljnih kulturnih mediatorjev. Recenzija monografije je dosegljiva TUKAJ.
Informacije:
T: 01 433 20 90
E: univerza3@siol.net
Znaš, nauči drugega
Že nekaj let razvijamo Znaš, nauči drugega, prostovoljsko gibanje računalniškega učenja v dvojicah. Vzajemno računalniško usposabljanje poteka po načelu »kar znaš in kolikor znaš, prenesi na drugega«. Študenti Slovenske UTŽO in drugi svoje računalniško znanje posredujejo vrstnikom. Tovrstno znanje je nujno za e-komunikacijo, e-nakupe, e-javno upravo, e-zdravje, e-delo itd. V ozadju pa nad gibanjem bdi Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje.
Ozrite se okrog sebe! Tiste, ki imajo računalniško znanje, povabite, da se pridružijo prostovoljskemu gibanju računalniškega učenja v dvojicah. Vsakdo, ki se bo na ta način naučil uporabljati računalniške programe, bo pridobljeno znanje posredoval drugim. Gibanje, ki ga je zasnovala prof. dr. Ana Krajnc, se je razširilo tudi v podjetja.
Preberite: Krajnc, A.: Individualizacija izobraževanja vodi v mentorstvo, gibanje Znaš, nauči drugega
Oglejte si: Uvod v konferenco Znaš, nauči drugega
Informacije:
T: 01 433 20 90
E: univerza3@siol.net
Prostovoljni pripovedniki
Umetnost pripovedovanja je študijski krožek na Univerzi za tretje življenjsko obdobje. Člani skupine iščejo možnost in načine, kako branje in pripovedništvo povezati z različnimi ciljnimi skupinami (v vrtcih, šolah, bolnišnicah, domovih starejših itd.). Pripovedniki sodelujejo na literarnih srečanjih v knjižnicah, na književnih sejmih in povsod tam, kjer je živa beseda dobrodošla. Program je idejno zasnovala Dušana Findeisen.
Oglejte si: Film o izobraževanju prostovoljnih pripovednikov na UTŽO Ljubljana
Alenka Steindl, študentka študijskega krožka Umetnost pripovedovanja je sodelovala pri razstavi Etnografskega muzeja Slovenije. Objavila je svoje književno delo Zgodbe iz maminega albuma.
Kulturni mediatorji v bolnišnici
Prostovoljni kulturni mediator ustvarja vezi med kulturnimi stvaritvami, kulturno dediščino in tistimi, ki jo želijo doživeti. To lahko stori v živo s pripovedovanjem, branjem, pogovorom, pripravo razstave in na mnoge druge načine. Poseben poudarek mediatorjevega dela je na tem, da vzpostavlja vezi s tistimi, ki so iz kulturnih, družbenih, ekonomskih ali zdravstvenih razlogov oddaljeni od kulture.
Prostovoljci se posvečajo predvsem bolnikom, ki nimajo svojcev in so dlje časa hospitalizirani. Skupaj z Univerzitetnim kliničnim centrom za prostovoljne kulturne mediatorje pripravimo uvodno usposabljanje, organiziramo sprotno izobraževanje, prostovoljni kulturni mediatorji pa imajo skupaj z drugimi prostovoljci UKC na voljo tudi dopolnilno psihološko obravnavo svojega dela. Program smo zasnovali na željo UKC.
Preberite: Findeisen D.: Socio-kulturna animacija v bolnišnici in pravica do kulture
Vrtni prostovoljci – kulturni mediatorji v Botaničnem vrtu Ljubljana
Botanični vrt Univerze v Ljubljani in Slovenska UTŽO vabita k sodelovanju v programu organiziranega prostovoljskega dela. Projekt Vrtni prostovoljci je zasnovala Tamara Jare v Evropski mreži za razvoj medgeneracijskega učenja (EMIL). Študenti UTŽO se ob izobraževanju v študijskih krožkih s področja naravoslovja (botanika, hortikultura, vrtna umetnost in oblikovanje vrtov) udeležujejo zanje brezplačnih predavanj in delavnic v Botaničnem vrtu Ljubljana. Svoje znanje in nekaj prostega časa nato namenijo prostovoljnemu delu tam. V tovrstno delo se vključujejo kot receptorji v tropskem steklenjaku ali steklenjaku Tivoli, hortikulturni pomočniki (delo v vrtu) in pomočniki pri organizaciji in izpeljavi različnih delavnic in dogodkov (boljši sejem rastlin itd.). Vodilo projekta je: »Skrb za okolje in z njim povezana raznolikost živega sveta, ki nas obdaja, morata postati naša skupna skrb.«
Preberite: Jare T.: Vrtni prostovoljci, povezovanje učenja in prostovoljnega delovanja starejših
Informacije:
T: 01 433 20 90
E: univerza3@siol.net
Naj zaživi punčka iz cunj, projekt UNICEF-a in UTŽO Ljubljana
Punčka iz cunj je projekt, s katerim UNICEF že nekaj let zbira sredstva za cepljenje otrok proti nalezljivim otroškim boleznim v državah v razvoju. Punčka predstavlja otroka, ki za svoje preživetje potrebuje cepivo. Ročno izdelane punčke je mogoče »posvojiti«, saj se tudi geslo projekta glasi: »Posvoji punčko in reši otroka«. Na univerzi prostovoljci izdelujejo punčke iz cunj. Vsako leto jih predstavijo v sklopu UNICEF-ove promocije v mestnih razstavnih prostorih, skozi študijsko leto pa tudi sami pripravijo več samostojnih razstav in si dopisujejo s posvojitelji njihove punčke.
Preberite: Findeisen D.: Kaj pri vas tudi čakate?
Informacije:
T: 01 433 20 90
E: univerza3@siol.net
Kulturni mediatorji v CUDV Draga – enota Mavrica
V enoti CUDV Draga Mavrica študenti UTŽO vodijo učne delavnice angleščine, književnosti, geografije, zgodovine, priprave na ogled razstav v muzejih ipd. Skupina se srečuje po eno uro na teden v dopoldanskem času in šteje med pet in deset članov. Starost udeležencev je med 20 in 65 let. Za prostovoljce organiziramo usposabljanje. Mavrica jih pripravlja in izobražuje za delo, njihovi strokovni delavci se vključujejo v izvajanje učnih delavnic. Projekt je v sodelovanju s strokovnimi sodelavci Mavrice zasnovala Alijana Šantej.
Preberite: Velikonja M.: O mavričnem prostovoljstvu in novi vsebini mojega življenja