Dr. Andrej Gogala: Zakaj voda na kraških poljih presiha? O vodi na krasu, rastlinstvu in živalstvu na občasno poplavljenih kraških poljih

Ste se kdaj vprašali, zakaj na obsežnem dinarskem gorskem grebenu Javornikov in Snežnika, ki prejme mnogo padavin, nikjer ne vidimo potočkov, ki bi odtekali v dolino? Pa kaj pomenijo številne vrtače? Zakaj in kako pride do pretoka vode na tem področju? Kaj se z vodo zgodi, ko si utre podzemne poti? Te so od določene globine naprej vedno zalite z vodo, ob obsežnejših padavinah pa gladina podzemne vode naraste.

Po drugi strani se zaradi raztapljanja apnenca in erozije stalno znižuje površje, najhitreje ob prelomih in ponekod doseže povprečno gladino talne vode. Tako vrtačo ali dolino talna voda zalije in ko se ji gladina zviša, nastane občasno jezero. Presihajoča jezera so tako na severnem kot južnem robu Javornikov. Na matičnem Krasu jih ni, ker je tu gladina talne vode pregloboko, skoraj na višini morske gladine. Le na najnižjem delu Krasa v Italiji ležita Doberdobsko in Prelosno jezero. Občasno ojezerjena kraška polja so dom mnogih vlagoljubnih rastlin in živali, ki morajo biti sposobne preživeti tako suše kot poplave. O tem in še marsičem drugem bo tekla beseda.