Znaš, nauči drugega

Novo gibanje mreže univerz za tretje življenjsko obdobje Slovenije je nastalo leta 2009 kot odziv na splošne potrebe ljudi po znanju. Znanje lahko kroži med ljudmi iste generacije ali je medgeneracijsko, ker učenje in potrebe po znanju ne poznajo meja. Gibanje se lahko širi do daljnih in odročnih pokrajin, k ljudem vseh starosti. Vsak je vabljen, da se pridruži prostovoljskemu gibanju učenja v dvojicah.

Znanje je danes splošna dobrina

Nova tehnologija pospešuje razvoj ljudi, ker brez znanja njeni veliki potenciali ostajajo mrtvi in neuporabljeni. Žal ne gre v skladu s tehničnim razvojem tudi socialni razvoj. Nova tehnologija je prehitela razvoj ljudi. Znanje je postalo splošna dobrina in ni več privilegij posameznih elit. Kljub velikim spremembam ga še vedno obravnavamo po starem: učence selekcioniramo, točkujemo in s tem mnogim zapiramo pot do znanja. Šolnine in stroški izobraževanja dodatno ekonomsko izločijo velik del prebivalstva. Še vedno nismo presegli mnenja, da je izobraževanje »nepotreben izdatek« in osvojili spoznanja, da je znanje danes »najpomembnejša investicija«. Znanje danes ni privilegij, ampak je pravica vsakega človeka. Za dihanje potrebuje telo živi zrak, psiho–socialno življenje človeka pa potrebuje znanje in razvite sposobnosti.

Znanje kot darilo

Proizvodnja se ne ravna po potrebah ljudi.  Zato se proizvodi kopičijo in prodaja postaja nasilna in polna manipulacij. Še vedno ne teži k najboljšemu možnemu, po starem teži k »več«. Kvantiteta proizvodov  namesto kvalitete povzroča potrošništvo in vedno bolj sovražen odnos ljudi do predmetov. Nastajajo trgovine, kjer ljudje zastonj oddajo nepotrebna darila, da se jih rešijo. Človek se vedno bolj zaveda, kaj najbolj in zares potrebuje: prijetna doživetja in znanje. Oboje mu daje moč, suverenost pri delu in v življenju,  mu pomaga, da zmanjša strah in obvladuje spremembe. V ljudi se seli minimalizem. Arhitektura in oprema sodobnih stanovanj ga poudarjeno izražata.

Želje ljudi se kopičijo na strani doživetij in novih zmožnosti. Znanje in umetnost sta zamenjala nekdanja darila. Kultura lahko utrdi človekov položaj in posledično tudi ekonomski in socialni položaj. Namesto nekdanjih daril (šalov, bombonjer, kristalnih pepelnikov, kravat, garnitur porcelana, okrasnih kipcev) nastajajo pomembne želje po novih vrstah daril (skupen obisk razstave v muzeju, vstopnice za športno tekmo, koncert, vaško igro, dobro izbrana knjiga, filmski abonma, letalska  karta za London, plačan izlet v Toskano …), vse, kar podpira razvoj človekove osebnosti.

Znanje kot darilo. Kaj več lahko človeku daš, kot to, kar znaš? »Naučim te!« Drugemu pomagaš, da se osamosvaja, raste, nauči nekaj novega in zmanjša negotovost in strahove.  Z učenjem v dvojicah postane znanje dostopno vsakemu človeku. Meje in ovire se podrejo. Znanje kroži med ljudmi. Nobena država ni tako bogata, da bi lahko današnje potrebe po znanju zadovoljevala z ustanavljanjem izobraževalnih ustanov, gradila zgradbe in zaposlovala učitelje. Ko se ob prijateljici–mentorici nekaj učim, se tega niti ne zavedam. Prijeten čas hitro mine. Na koncu pa znam. To je pomembno.

Ko posredujem drugemu znanje, utrjujem in nadgrajujem tudi svoje znanje, ga poglabljam. Nimam ga manj, kot če bi dal hrano ali kako drugo materialno dobrino, nasprotno: tudi sam ga imam vedno več in bolj poglobljenega. »Znanje kot darilo« obogati oba: mentorja in učenca.

Prostovoljsko gibanje učenja v parih omogoči, da postaja  znanje splošna dobrina in kroži med ljudmi. Nihče si ga ne more več lastiti.

Novo gibanje Znaš, nauči drugega

Zavedajoč se ekonomskih in socialnih ovir na poti do znanja, medtem, ko hitro naraščajo potrebe ljudi po znanju, smo se odzvali na nov način. Ustanovili smo gibanje Znaš, nauči drugega ali učenje v dvojicah (tandemsko učenje). »Kar znam, te lahko naučim. Nisem strokovnjak za računalništvo, a elektronsko pošto dobro obvladam in to te lahko naučim. Moja največja nagrada bo, da boš ti res znal/znala«.

Novo gibanje Znaš, nauči drugega je pri SUTŽO zasnovala Ana Krajnc leta 2009 in se širi po mreži slovenskih univerz za tretje življenjsko obdobje in v podjetjih. Vsi potrebujemo učečo se družbo. Iz malega raste veliko.

Gibanje Slovenske UTŽO je hitro prodrlo tudi v gospodarstvo, ki hira zaradi pomanjkanja znanja. Prvo podjetje, ki je gibanje sprejelo kot princip svojega delovanja, je bilo S&T Slovenija.  Ker so že sami imeli veliko znanja, so takoj zagledali, kako pomembno jim bo medsebojno »pretakanje« znanja.  Z donacijo računalnikov so opremili precejšen del univerz za tretje življenjsko obdobje in jim s tem podali osnovo za učenje. Ker smo v prvem obdobju gibanje osredotočili na računalniško opismenjevanje starejših in manj izobraženih ljudi in so tudi sami računalniško, programersko, mednarodno podjetje, so že na začetku prevzeli odgovornost za krajša animacijska usposabljanja novih mentorjev.  Znanje iz računalništva so na usposabljanjih mentorji dopolnili s poglobljenimi lastnimi izkušnjami o zgoščenem učenju v dvoje. Rešili so se začetnih dvomov, ali so sploh lahko mentorji.

Učenje v dvojicah ali patronažno učenje

Človek se uči in osebnostno razvija ob človeku. Poleg prenašanja dejstev in informacij pri učenju v parih poteka še zelo zgoščeno socialno učenje. Med mentorjem in učencem se medsebojno prenašajo tudi navade, pogledi, stališča, vrednote in čustveni odzivi na novo znanje in širše. Učenec lahko dojame celoten vtis verbalne in neverbalne govorice mentorja, se s tem osebnostno obogati in stopi korak dalje. Pri učenju v parih tudi mentor podobno odkriva ob učencu, kako zgoščeno se mora učiti tudi sam. Na sploh je učenje v dvojicah, v osebnem stiku z mentorjem, eden najbolj zgoščenih in učinkovitih načinov učenja.

Mentor sproti ugotavlja učenčevo napredovanje. Zazna, kdaj obstane in poišče drugo za učenje bolj učinkovito ali učencu priljubljeno pot. Učenje v dvojicah se prepleta z neprestanimi spremembami, prilagajanjem in iskanjem najboljše poti do učenčevega znanja. Giblje se znotraj zmožnosti mentorja in učenca; uspeh učenja je viden, a odvisen od obeh sodelujočih. Mentor ima pri učenju v parih priložnost, da se do skrajnosti prilagodi učencu in učenec mentorju. Vse je podrejeno temu, da učenec na koncu zna. Veliko se uči tudi mentor. Učita se oba.

Zakaj ne bi kdaj šel mentor k učencu in ne obratno? Včasih to zahtevajo posebne potrebe učenca. Na primer takrat, ko se učenec težko miselno zbere ali težko dalj časa zadrži svojo zbranost, če pride v tuje okolje ali pa se učenec najbolje znajde doma na svojem računalniku. Včasih sta si lahko mentor in učenec tudi bolj zaupna, če sta na učenčevem domu. Z novim gibanjem Znaš, nauči drugega se je, odvisno od potreb, tudi v Sloveniji rodilo »patronažno izobraževanje« na domu učenca. Že nekaj desetletij ga uporabljajo bolj razvite države, npr. Nizozemska, Kanada, Švedska, Finska.

Mentor je lahko vsak. Mentor in učenec sta danes izmenični vlogi

Mentor in učenec sta izmenični vlogi. Danes si ti mentor in sem jaz učenec, jutri bom jaz mentor nekomu drugemu. Znanje kot darilo in izmeničnost vlog mentor – učenec je podlaga za nastajanje učeče se družbe in uresničevanje vseživljenjskega izobraževanja.

Gibanje se je v začetku srečalo s plahostjo ljudi, da bi bili mentorji. Povabljeni, da bi bili mentorji, so se izmikali z raznimi izgovori: »Nisem sposoben za to. To je lahko nekdo bolj izobražen. Zame bi bilo to čisto nekaj novega. So bolj sposobni od mene. Še sam nič ne znam …«. Slovenska skromnost je privrela na dan v polni meri. Potrebno je bilo veliko prepričevanja in začetna animacijska usposabljanja v podjetju S&T Slovenija za vse, ki so končno pristali, da bodo mentorji. S tem smo jim dvignili samozavest in samopodobo.

Tudi učenci so po svoje reagirali, ko so videli, da je učenje v dvojicah zelo osebno in sproščeno. Občutili so določeno nelagodnost in dvom, da morda to ni pravo izobraževanje, ker jim je bilo preveč »po domače«, prijetno, lagodno in »pisano na lastno kožo«. Tako sproščenega izobraževanja niso bili navajeni, doslej še niso imeli podobnih izkušenj ali pa se jih niso zavedali, čeprav se človek največ nauči prav po neformalni poti (Allen Tough ugotavlja, da preko 80 %). Po nekaj srečanjih, ko sta se mentor in učenec že nekaj naučila in vživela eden v drugega, so dvomi in pomisleki o učenju v dvojicah pri obeh izginili.

Osredotočili smo se na računalniško pismenost

Novo gibanje je za svoj cilj vzelo računalniško pismenost. Nenadoma se v družbi uvaja e–zdravje, e–uprava, e–bančništvo, e–komunikacije, e–nakupovanje in tako naprej. Kako naj živi nekdo, ki ni računalniško pismen? Množična potreba zahteva množičen odziv. Ljudje smo odgovorni za to, da eden drugega računalniško opismenimo. Pismenost danes predstavljajo tudi naše zmožnosti/nezmožnosti, da uporabljamo računalnik in internet.

Računalniška pismenost starejših je še vedno nizka. Statistični podatki kažejo, da v Sloveniji računalnik uporablja le 11,4 % ljudi, starih 55 do 74 let (Statistični urad RS, za leto 2014).

Da bi bilo učenje v dvojicah uspešno, mora biti strukturirano in načrtno. Delno poteka kot medgeneracijsko učenje v parih in delno kot izobraževanje starejših v dvojicah med seboj. Gibanje se širi po celotni mreži univerz za tretje življenjsko obdobje. Na nekaterih univerzah se je izjemno dobro razvilo. Pomembna je začetna animacija za vključitev v gibanje: da ljudje sprejmejo nov način učenja v dvojicah in brez slabe vesti sprejmejo znanje kot darilo. Zadržanost ljudi povzroča stara predstava o tem, kaj je pravo izobraževanje, po njihovo je to le šola. Postopoma se uveljavljajo tudi nove neformalne oblike kroženja znanja med ljudmi.

Vsebinsko danes odpiramo učenje v dvojicah tudi za pridobivanje znanja na drugih področjih. Ker bi radi gibanje spremljali tudi raziskovalno, smo uvedli osnovno evidenco o učnih parih, trajanju učenja, ciljih, ki so jih dosegli, s komentarji in spoznanji mentorja in učenca. Neformalno izobraževanje poteka nevidno v svobodi medsebojnih odnosov, zato predvidevamo, da je registriran le manjši odstotek učnih dvojic. Prostovoljsko gibanje »Znaš, nauči drugega« nas povezuje tudi z drugimi organizacijami in generacijami.

Ilustrirali smo nekatere korake na poti k medgeneracijskim dejavnostim in medgeneracijskemu učenju na UTŽO. Več

Bibliografija

• Krajnc, A. (2010). Izobraženost in samouresničevanje človeka. Ona, 17. 9. 2010.
• Krajnc, A. (2010). Spreminjanje družbene strukture in vseživljenjsko izobraževanje. Andragoška spoznanja. 16, št. 2, str. 12-26.
• Krajnc, A. (2010). Posebnost in posameznost kot izhodišče novih spoznanj za več disciplin. Teorija in praksa, XVLII, št. 2-3, str. 324-329.
• Krajnc, A. (2010). Kriza ima več podob, rešitev je ena: dajte ljudi na prvo mesto, uvodnik. Andragoška spoznanja, 16, št. 1, str. 5-12.
• Krajnc, A. (2009, 2011). Uvod v konferenco Znaš, nauči drugega.
• Krajnc, A. (2011). Učenje z radostjo – Znaš, nauči drugega.
• Krajnc, A. (2010). Self Identity is the Precondition for Conecting with Others, Slovene network for heritage interpretation NEC. What is the Significance of Discovering and Reviving, str. 5-13.
• Krajnc, A. (2012). Individualizacija izobraževanja vodi v mentorstvo, gibanje Znaš, nauči drugega. Andragoška spoznanja, 18, št. 3, str. 19-31.
• Krajnc, A. (2012). Bi bili moj mentor? Naučiti se moram ... Andragoška spoznanja, 18, št. 2, str. 5-7.
• Krajnc, A. (2012). Uporaba računalnika in nove IKT je življenje ali smrt, Frodx Forum, str. 11.
• Krajnc, A. (2012). Ključ do vitalnosti je vseživljenjsko izobraževanje. Zdrave novice, september 2012.
• Krajnc, A. (2012). Quality of Third Age Education, Active Aging and Intergenerational Dialog. Zbornik mednarodne konferenc, University of Ulm, ZAWIW, str. 20-22.
• Krajnc, A. (2012). Older Adults as a Special Learning Audience. Andragoška spoznanja, 18, št. 3, str. 10-25.
• Krajnc, A. (2012). Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje. Ljubljana: SUTŽO. str. 5-32.
• Krajnc, A. (2012). Odprt dostop do znanja za vse ljudi je danes temeljna zahteva sodobne družbe. Andragoška spoznanja, uvodnik, 18, št. 4, str. 5-10.
• Krajnc, A. (2013). Mentorji in mentorstvo. Posebnosti izobraževanja starejših, Ljubljana, SUTŽO, str. 7 -33, 61-90.
• Krajnc, A. in Kelava P. (2014). Formalno i neformalno znanje i kompetencije u informacijskom društvu. Ključne kompetencije u obrazovanju odraslih. Zagreb: Hrvatsko andragoško društvo, str. 101-117.
• Jarvis, P. (1997). Etics and Education for Adults. Leicester: NIACE.
• Tough, A. (1972). Adults Learning Projects. Toronto: OISE.
• Krajnc, A. (2010). Vrata so odprta za vse. Večer, 17. 6. 2010, str. 4.